Včeraj je bil zadnji dan razstave Dalijevih grafik na Bledu. V soboto je bila precejšnja gneča v galeriji Deva Puri. Najbrž vsi tisti, ki so ogledovanje grafik pustili za zadnji vikend oz. takšni, podobni meni in mojemu ljubiju.
Razstava mi je bila všeč, čeprav moram priznati, da je zelo težko biti iskreno subjektiven pri enem takšnem imenu kot je Dali. Najbolj mi je bilo zanimivo ogledovanje postopnega nastanka grafike. Razstavili so vse vmesne faze večplastnega tiskanja, kar je bilo zelo zanimivo.
Drugače same grafike so bile v redu, vredne ogleda. Dali je izjavil, da sploh ni prebral Božansko komedijo... ni bilo za videt, da bi rabil.
Nobenega pretiranega navdušenja tudi nisem začutila. Vse se je dogajalo bolj na razumski ravni dojemanja.
Preostanek vikenda sva preživela v lenarjenju pred televizijo. Ta zadnji od Tarantina tudi ni bog ve kaj. Vedno se zalotim, da preveč pričakujem in sem pol razočarana. Všeč mi je bilo, da je prikrojil dejstva in ubil Hitlerja oz. ves Naci vrh z enim samim zamahom. Ampak, tako kot vse v filmu tudi to pusti hladno. Gledalca je tokrat pustil na cedilu oz. postavil je občinstvo na nevtralno teritorijo, kar se je zgodilo prvič glede na to tematiko. Na koncu bom itak sklepala, da film ni slab, kar dejansko ni in je vredno ogleda. Eto, pa sem tam na začetku.
Equilibrium... not yet
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar