Ko pozabim nase in se mi zazdi, da nisem sama, vedno dobim učno uro. Na dnu ni nobenega, da bi mi pomagal, sem sama in vedno bom sama. Ne morem mežati in samo sebe lagati. Nikogar ni. To mi je popolnoma jasno. Tisto kaj potrebujem me čaka drugje. Tukaj tega ni in nikoli ne bo. Realnost je kruta, nehala sem se slepiti.
Equilibrium... not yet
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar