Ena sodelavka je začela pisati oz. je napisala svojo prvo knjigo pravljic za otroke. Pravila mi je, da dejansko sodeluje v pisanju celotna družina, starejša hčerka pa bo ilustrirala. Celotni tekst je še surov, neobdelan, ampak.... zdaj pride moje hvalisanje... jaz bom prva, katera bo prebrala tekst.
Ne morem verjeti kakšno čast mi je izkazala. Počutim se high, s tem dejanjem me je osrečila in mi srce segrela. Pa še poklicala me je, da me vpraša ali se strinjam s tem, da mi pošlje.
... pa še vedno ne morem verjeti, da se to meni dogaja.
Uf, polna sebe sem...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar