Danes je dobesedno norišnica. Cel dan delam kot nora, blede se mi že od dela. Veliko zadev bo ostalo nedokončanih za jutri, kar mi na nek način gre na jetra.
Cel dan mi zvoni telefon, pa še klicarijo me ljudje, ki so dobesedno psihično nestabilni. Ko sem se pogovarjala s prijateljico mi je štiri krat zvonil telefon in to je bila ena sodelavka s katero se samo pozdravljam. Nisem dvignila, ker ne vem kaj naj ji rečem glede na to, da me je do sedaj klicala brez nekega razloga in povrh vsega ima resne psihične težave. Takoj za tem je poklicala eno drugo sodelavko, katera mi je morala dati telefon. Razlog klica pa je bil, da ji povem en vic o fiziki, katerega sem ji povedala pred leti.
Ne vem ali imam potrpežljivosti, volje in energije, da se ukvarjam s tem. Nisem humanitarna organizacija niti nimam call center za tiste v stiski. Torej, imam težavo oz. odločitev pred seboj. Ali trpeti, ker je nekdo bolan, ipd... ali enostavno se postaviti za sebe in ji povedati, da ne kliče?! Oboje bo imelo posledice, jaz pa še ne vem kako naj reagiram. Pustila bom naj stvari tečejo tako kot tečejo, če pa bo šlo čez glavo bom ukrepala. Kaj morem, sem samo človek s plusi in minusi.
Equilibrium... danes pa definitivno ne oz. not yet.
sreda, 12. avgust 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar