ni samoumevno

Kako sovražim ko nekdo nekaj sklepa in brez, da bi me kaj vprašal (pa magari reda radi) se zmeni, da bom nekaj naredila. To za mene pomeni, da je samoumevno, da bom to in to počela. Uf, kako me to jezi. Namreč, danes mi je sodelavec prinesel denar in vrečko, da grem kupit nekaj, dam v hladilnik in zmenil se je še, da me pokličejo ko pride prodajalka. Seveda, no problem, ampak... problem nastane ko se dogovori brez, da bi mene vprašal oz. je nekaj samoumevno. Takšne stvari mi lahko naredi samo moj ljubljeni ali moji starši oz. ožje sorodstvo, vsi drugi pa bi me lahko vsaj reda radi vprašali. Za mene je to nesramnost.