Sploh nimam časa, da kaj napišem... zelo porazno. Zadnji dnevi so bili čudni, imela sem težave v komunikaciji in izražanju, delovala sem impulzivno. Najbrž to pride in gre, tako kot vse na tem svetu... seveda razen ljubezni, ki nikoli ne zgine.
Najbrž je ta atmosfera ali to nekaj v zraku pomagalo, da sem si kupila igračo. Kupila sem sebi, v mislih pa sem imela še malo več kot pa samo jaz. Poskušam delati na tem, da naredim to kaj si želim brez zavor, ampak je zelo težko, posebej je težko iti ven iz kalupa in pokazati drugi osebi, da nisi v kalupu oz. se vsaj trudiš iti ven iz tega. Prisoten je strah, dvom in vse ostalo, kar zavira... na drugi strani pa je vredno boriti se. Morda pa je ta svet narejen tako, da imamo težave pokazati vse tisto kaj si želimo in kaj imamo v glavi... kaj bi šele bilo, če bi pokazali vse brez zavor?!
Equilibrium... seveda not yet. Pa kako bi, če imam v mislih...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar