Na nek način verjamem, da celotna kreativnost, vsaj moja, izhaja iz neravnovesij. Nekje je nek gram, ki pretehta na eno stran, sproži nekaj in glej... rodi se pesem, risba, dejanje. Ravnovesje je moje hrepenenje. Ure in ure vadbe.... vzrok se je zgubil, ostala je samo praksa. Lepo je težiti k cilju, kakršen koli da je, ampak je še lepše uživati v potovanju.
pozabiva na ta svet,
ta svet ne obstaja.
tam, kjer sva midva
je samo dotik tvojih rok,
sladki vonj tvojega telesa,
okus tvoje kože.
pozabiva na ta svet,
ta svet ne obstaja.
odprem oči in pred menoj
si ti, zaprem oči in
pred menoj si ti.
pozabiva na ta svet,
ta svet ne obstaja.
tam, kjer sva midva
se sliši pesem tvojega diha,
utrip tvojega srca,
tam je toplina tvoje duše.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar