Moje življenje je ena sama žalost. To je moja realnost. Življenje brez veselja, ljubezni, sreče. Tako pač je, s tem sem se sprijaznila. Včasih mi Univerzum pošlje nekoga, da me razveseli in za to sem hvaležna. Hvala bogovom za trenutke pozornosti, ki sem jih deležna. Tako vsaj vem, da živim.
Equilibrium... not yet
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar