Ta poskus poezije je nastal kot izpušni ventil na vse emocije, ki so me prevzele ko sem bila priča slepemu oboževanju direktorja v mojem podjetju. Fuj.
O ti, veličastna,
na kateri sedi mogočnež.
Tvojo dolino in hriba obožujem.
Tvojo dolino in hriba poveličujem.
Z ljubeznijo te gledam,
vso pozornost tebi posvečam.
O ti, ta zadnja,
na kateri sedi vplivnež.
Razširi svojo skrivnost,
rad bi jo raziskal,
se potopil in ogrel.
Nežno bom zdrsnil
in tam ostal.
Prosim, ne napenjaj se.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar