Kaj naj si mislim o osebi, ki že tretjič omenja neko zadevo za katero ve, da me bo prizadela!? Ta oseba namreč, se ne ponavlja in veselo opomni vsakega, ki ponavlja povedano. Uf, kako me ljudska nesramnost razjezi, posebej ko je usmerjena proti meni, ko nekdo nalašč nekaj počne. Pogoltnem zadevo, nastavim vrat in čakam, da bo sama videla kaj počne. Če bilo kaj povem nima smisla.
Na drugi strani se dobim kako čakam celo večnost, ker dejansko je vrednost te osebe samo v mojih očeh. Kako dolgo lahko verjamem v nekoga... dokler ne spregledam. Če je Esmeralda spregledala, potem bom tudi jaz. Vsaj upanje imam.
Equilibrium... not yet
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar