moje življenje

Kozarec vina in opojna supstanca. Danes bom "zažurala" ali utopila se. Telo drgeta, srce nenavadno utripa. Požiram čustva in zavedam se, da je takšno moje življenje.
Kakšni miselni procesi morajo domovati v glavi, da privedejo do tega, da lovimo trenutke ko nekoga ni in na skrivaj pišemo maile in to pod opravičilom, da se nekdo ne razburi. Nič ni za skrivat, ampak pokazat ne smemo. Moj ego je močnejši, jaz sem ok... vse to počnem iz dobrih razlogov. Zakaj bi se postavili v vlogo drugega, ker vse kar naredimo je najboljše za vse. Naj imam svoje, čeprav nekdo drgeta. Ta nekdo je tujec in me ni nič briga. Z mano je vse ok, vse počnem iz najboljših razlogov. Lovim trenutke ko te ni, skrivam pred tabo. Dvojno življenje to mi je všeč. Zakaj bi jo pogledal, kaj šele objel. Ne čutim tako, pač me sedaj odbijaš.
O Bog, pomagaj mi, da razumem svet tistega, ki kaže samo kako nekoga držati tam kje mu je "mesto", ne pa podati roko. Hm, morda je ta način za nj podajanje roke?!
O Bog, pomagaj mi in vzemi me k sebi, samo za to te prosim. Meni postaja vseeno, niti tebe ne čutim več.
Equilibrium.... not yet