vsaj nekaj na tem svetu

Hvala Bogovom, da obstajajo stvari, ki vibrirajo.

groza

Grozljivo je ko vidis, da nekdo nekaj skriva. Tako ocitno je, da boli.
Tako me postavlja na moje mesto, ki je zelo nizko. Ali lahko zdrzim tako bolecino? Saj sem samo clovek, saj sem samo zenska, ki rabi malo pozornosti. Ali bom docakala dan ko bo moja roka v drugi roki? Pa ne mislim na zdravnika, ki mi meri utrip...

sovrazim svoj rojstni dan

V Korej sem in naj bi pisala o tem, ampak jutri imam rojstni dan in ta dan sovrazim. Vse je zasencilo. Vedno se zavem kaj nimam v zivljenju... tisto kaj je najbolj steje. Kaj meni najbolj steje v zivljenju? Ljubezen?! Ja, ljubim z celotnim bitjem, vsak utrip srca ni za mene, ampak za ljubljenega. Naj bi me to osrecevalo, ker dajati je enako kot jemati. Kaj mi potem manjka? Morda objem, dotik, pozornost... tega ni. Cakam, da me pogleda. Edino je vprasanje ali lahko cakam celotno zivljenje. Danes mi manjka optimizma.
Sovrazim svoj rojstni dan, bljak. Ko vsaj ne bi bilo tega dne...
Equilibrium... not yet.

zadnji dan dela

Še malo pa domov oz. tako ko zaprem blog. :)
V šoku sem... ne morem dojeti, da me nekaj časa ne bo v tem zaporu, ki se imenuje služba. Skoraj štiri tedne se bom potepala z ljubijem po Južni Koreji. Jupi.
Equilibrium... not yet