četrtek, 27. januar 2011

kicl

Spet so me moji dragi sodelavci naučili eno novo besedo: kiclati. Sicer, imela sem rahle težave s pomenom, ker je odgovor na moje vprašanje kaj pomeni ta beseda bil: "Pridi, da ti pokažem." ;)
Po detektivskem ugotavljanju pomena sem prišla do zaključka, da mi je beseda všeč, posebej zato, ker jo spremlja dejanje :))
Equilibrium not yet

petek, 21. januar 2011

lepota

Čakala sem sodelavca pred podjetjem, zraven mene pa je bila ena družba, starejša ženska in dva mlada tipa. En od fantov je imel nasmešek na obrazu oz. bolj rečeno njegov obraz je žarel. Slišala sem, da je razlagal kako je dobil hčerko, porod je bil hiter, mamica z otrokom je že doma, itn. Vsak drugi stavek je bil: "Hvala bogu".
Mladenič je kazal navdušenje, iskreno radost in zahvalo za srečo, katera ga je doletela.
Prevzela me je sreča, navdušenje nad mladeničem, katerega ni bilo sram pokazati radost življenja. Začutila sem lepoto ljubezni, katera ga obdaja. Hvala bogu, da sem bila zraven in se naužila sreče drugih.
Equilibirum not yet

torek, 18. januar 2011

trpljenje

Rada bi ti povedala, da mi je žal, da tako trpiš za svojo ljubico. Lahko bi ti malo več sms-ov poslala ali mailo-ov, ker te gledam kako trpiš in si želiš, da misli na tebe. Bogi revež.... smiliš se mi in to je edino čustvo, katero premorem do tebe, čeprav se mi tudi to zdi preveč.
Equilibrium not yet

sreda, 12. januar 2011

presežek starševske ljubezni

Zanimivo, da ljudje mislijo, da lahko vplivajo na mnenje drugih o njih samih. Seveda, lahko vplivajo s svojimi dejanji, ampak ne morejo pričakovati, da ljudje o njih mislijo in govorijo tisto, kaj bi oni radi slišali o sebi.
S sodelavcem sva se na tiho menila o enem nadrejenem. Pravil mi je, kakšne bedarije mu pošilja po mailu, jaz pa sem komentirala, da je kot otrok. Predmet pogovora pa je sedel "nad nami" in vse slišal. Zadrl se je, če se bi se midva s sodelavcem pogovarjala o nečem drugem. Najprej nisva bila pri stvari kdo to narekuje kaj naj se meniva, potem nama je prišlo do možganov, da je zmešanec vse poslušal. Dejansko me to ne moti, ker svoje mnenje lahko povem komu hočem in kdaj hočem brez ovir. Zmotilo me je, da je "zmešanec" klical sodelavca na pogovor, češ kaj on ima meni za razlagat. Pa ljubi bog, svobodna bitja smo, da se menimo s kome želimo in tega nam noben idiot ne more vzeti.
Drugače, ta "zmešanec" je imel težko otroštvo, najbrž ga je foter fukal kot nor, ker ga je socialna služba prisilno odvzela očetu. Pol je samo grabil in se dokazoval, tako kot vsak trpinčen otrok, ki kasneje postane še večji tiran od svojega učitelja - tirana.
Vsak, ki ga pozna se meni o njem, ker tako zmešanega človeka ne moreš sfaliti. Bolan je od tega, da je strokovnjak, da samo on nekomu nekaj. Celo se mi zdi, da ljudje, ki so bili v otroštvu trpinčeni full pogrešajo starševsko ljubezen in celotno življenje samo tekajo za potrditvijo. Bolani so od tega, da so strokovnjaki, posebneži, itn... dejansko pa na njih ni nič posebnega, razen to, da nimajo osnovne stvari postavljene v glavi in ne vidijo tega, da so postali takšni kot njihovi učitelji.. namreč, takšni radi trpinčijo druge, na drugi strani pa mahajo z repom vsakič ko se jim zdi, da so v centru pozornosti. Idealni ljudje za manipulacijo.
Veliko je takšnih na Internetu... raznorazni strokovnjaki za npr.: zdravo prehrano, zdravljenja, joga, itn... Internet je idealen poligon za raznorazne potrebneže po samopotrditvi. Veliko jih je najti na forumih o duhovnosti. Polni so floskul, pozitivnega in na vzven so idealni. Pač je treba malo bolje pogledati.... tudi če se drek ne vidi, začne smrdeti.

Na drugi strani moram napisati, da so tudi izjeme. Ljudje, ki se želijo spremeniti, ki so iskreni do sebe in se zavedajo lastnih napak. Nenehno vlagajo energijo v to, da se izboljšajo, da so drugačni kot njihovi kreatorji, da so boljši. Žal, takšnih ljudi je na sploh zelo malo in so zlata vredni. Ljudje, ki so dejansko ljudje, ne pa živali v ljudski obliki.

Equilibirum not yet

ponedeljek, 10. januar 2011

moški in odpiranje vrat

Do pred enim letom ali dvema letoma nisem dajala pozornost na to kdo mi odpira vrata kdo pa ne. Nisem niti pričakovala od moških, da so do mene pozorni, ker pač nisem dobijala takšno pozornost od partnerja in sem na to bila navajena. Tudi, ni mi bilo bistveno. To se je spremenilo ko so mi povedali sodelavci, da naj jih pustim, da so moški, da odpirajo vrata in so pozorni do mene. In res sem začela puščati pozornim moškim, da so pozorni. Ne mislim, da me s tem osvajajo, ker so pozorni do drugih sodelavk in najbolj bistveno so pozorni do svojih partnerk, ampak nimajo težav kdo je tukaj moški kdo pa ženska. Moj zaključek je bil, da so to moški, ki se zavedajo da so moški in jim tega ne more nihče vzeti.
Na drugi strani pa obstajajo moški, ki nobeni ženski ne odpirajo vrata ali dajajo pozornost. To so pač tipi, ki nimajo manir.
Kam pa dati moške, ki so selektivni? Primer, tip odpira vrata vsem ko je zunaj oz. ko drugi gledajo, svoji ženi pa namerno noče odpreti vrat. Torej, takega tipa ne morem opravičiti s splošnim, da pač nima manir. Za take primerke je potrebna nova klasifikacija. Na drugi strani pri takemu se vedno spomnim oddaj o šepetalcu psov, ki povezuje prehod skozi vrata s tem kdo je tukaj glavni. Pohecajte se sami in naredite par zaključkov.
Equilibrium not yet