hudobna do sebe

Danes sem dobila kompliment, da sem hudobna do sebe...
Danes je dan obdarovanj in to so eni resno vzeli. Namreč, pridem v službo in vseeno ali je predbožični dan ali ne me čakajo nerešljivi SF, katere je treba rešiti. V polni frki kako in kaj, ko se samo pričakuje, da narediš noben pa noče s prostom mrdniti vrata od pisarne odpreta tajnica in direktor. Prideta v pisarno nasmejana, rdečih lic in rok polnih dežnikov, katere naj bi dobili za novoletno oz. božično darilo. Brez razmišljanja sem rekla, da ne rabim in naj podarijo nekomu, ki dežnik potrebuje. To je bilo preveč, ker kako to, da nekdo nekaj noče, če pa je zastojn?! Ko se nisem pustila prepričati je dragi direktor komentiral, da sem hudobna do sebe.
Torej, če odklonite nekaj, kar ne rabite ste hudobni do sebe. Če ne želite biti hudobni do sebe, potem grabite vse kaj rabite in ne rabite, ker je to normalno za današnji čas. Bog nam pomagaj.
Equilibirum not yet

s šusom čez ležečega caja

Ste kdaj prevozili ležečega policaja s 50 km/h? Pravi užitek. Norec od voznika, katerega drugače obožujem, mi je pripravil presenečenje. Najprej se mi je zdelo, da se heca, pol pa sem se zavedla, da bo res prevozil ležečega lenuha. Nič ni zabremzal, ampak v polnem šusu čez. Avto je poskočil kot v ameriških filmih, jaz pa sem zakričala od veselja. Užitek od norije.
Equilibirum not yet

vojna za smeh ali pa ho ho ha ha

V petek zvečer sem bila na zabavi pozitivk. Najbolj zanimiva zadeva je vojna med smejalno konkurenco. "Ona je meni to naredila in zato ne bom sodelovala"... nekaj v tem stilu je razložila "guru" . Nič hudega, velikokrat smo prizadeti in uželjeni, običajna zadeva navadnih smrtnikov.
Ta vojna ni samo med dvema ognjema oz. med "guruji" smejalne joge, to je vojna, kjer sledbeniki guruja tudi bojkotirajo konkurenco. Guru in "otkačenci" smejalne joge so se mulili v drugem prostoru, dokler smo ostali poskušali sodelovati in dajati podporo osebi, ki je vodila "smeh".
Pod "pozitivnim" se dan danes prodaja marsikaj. Škoda, da ti ljudje nimajo notranjega žara. Ko vprašam vaditelja joge smeha zakaj se to imenuje joga, naj mi pojasni... dobim odgovor, da to nima nobene zveze z jogo. Pol pa na kaj se navezuje?!
Edina "modrost", katero sem slišala je, da ta vaditeljica ni dober človek, ker v prejšnji službi so jo vsi sovražili in ona ni ok. "Če se ona tako obnaša, potem jaz tudi ne bom." ... Verjemite mi, same modrosti duhovno razvitih ljudi. Škoda, da je veliko takšnih, ki rabijo, da "guru" misli namesto njih.
Za vsakega je nekaj, tako da osebe brez lastnega dojemanja in mnenja, ki želijo, da jih drugi poslušajo oz. da so kot neki mistiki.... vabljeni v klub joge smeha. Tam se boste počutili pomembno.
Equilibrium not yet

za vsakega je nekdo

Dostikrat se spomnim ko je en znanec pravil, da je nekoč imel na vsakem prstu po dest punc. Ko jih je poklical so se odzivale na številke. Namreč, za vsako je imel številko.
Predpostavljam, da v tem ni bilo veliko resnice, bolj je šlo za neko kmečko hvaljenje. Kakorkoli, te punce so bile njegov "nivo", so bile za nj. Tako je z vsemi nami, družimo se in povezujemo s tistimi, ki so nam blizu.
Te vezi niso za vedno. Ko nekaj prerastemo ali se odaljimo, vezi zbledijo. Ni nič za izmenjat, se naučit ali karkoli delit. Vezi zginejo ali umrejo, tako kot vsaka zadeva na tem svetu.
Equilibrium not yet

pomoč ali teror

Veliko ljudi ima neko notranjo potrebno, da pomaga drugim. Ta potreba je njihova in nima neke zveze s pomočjo. Ljudje, ki potrebujejo pomoč so včasih dobesedno izkoriščeni s trani tistih, kateri imajo potrebo, da nekomu nekaj.
Pravi primer nesebičnosti, ko je pomoč tam, kjer je potrebna brez nobene samopotrebe in samoizpolnitve je bila Mati Tereza. Samo delovanje v skladu z božanskim brez vpletanja človeških potreb.
Ljudje smo pač takšni, da potrebujemo samopotrditev, potrebujemo, da smo neko in nekaj. Ta potreba je pri enih preveč izražena, da že z agresijo pomagajo. Veliko tega je za videti v raznoraznih humanitarnih akcijah ali npr.: pri zelenih. Agresivneži pod pritvezo humanitarnosti izražajo lastno naravo.
Opažam tudi, da so dobrodelne akcije del mode. Ni dovolj poslati vabilo za doniranje denarja in to prepustiti posamezniku oz. njegovi dobri volji... Trendi so, da se na posameznika vpliva na način, da je nekoga sram, če ne prispeva. Enostavno se na posameznika pritiska z raznoraznimi "kulturnimi" prijemi in tako pride do nadlegovanja tistega, ki naj bi prispeval. Bogi reveži so itak izkoriščani ali pa drugače gledano, reveži obstajajo, da peščica posameznih dobortnikov lahko razkazuje lastno dobroto.
Če človek rabi pomoč bo pomoč iskal. Če nekdo ne rabi pomoči in jo ne išče, potem vsaka pomoč takemu posamezniku ali skupini je dejansko lastno izkazovanje potreb po pomaganju.
Zanimivo je tudi to, da ponavadi ljudje, ki so bolani od tega, da nekomu pomagajo dejansko niso bili nikoli pobožani od strani staršev oz. celotno življenje iščejo nekoga, da jih opazi, in jim da občutek pomembnosti. Ideal za izkoriščanje. Ponavadi so takšni izkoriščeni od njim podobnih in obratno. Gliha skup štriha in to drži. Grozljivo je to, da je najti veliko takšnih pri "zdravilcih", pri ljudjeh, ki so samopoklicani, da pomagajo. Internet je njihovo kraljevstvo in tam vladajo. Bog nam pomagaj.
Equilibrium... not yet

novodbni džentlmeni

Vse je zasneženo, belo in idilično. Realnost današnje idile je, da sem morala kidati sneg z avta tudi ko sem šla na malico. Snežna grozljivka.
Ko sem kidala sneg z avta se je poleg ustavil avto z dvema moškima, ki sta me spraševala kje se nahaja ena stavba. Stavba je bila takoj zraven, tako da sta se zaparkirala za mojim avtom.
En je komentiral, da če bi prej prišla bi mi lahko pomagala, pač da sta novodobna džentlmena. Moj odgovor je bil, da novodobni džentlmeni se vedno spomnijo kaj bi lahko naredili, naredijo pa nič.
Equilibrium not yet