iluzije

Pod pretvezo, da grem po sladoled sem bila primorana ogledati oprsje dveh žensk... Namreč, sodelavec je trdil, da današnje ženske imajo večje joške kot so to imele ženske nekoč. Dve punci si je nagledal in me gušil z njihovimi predpljučnimi premoženji. Ni mi verjel, da so današnji modrčki tako oblikovani, da vse izgleda veliko in je zelo težko kupiti "normalen" modrc. Seveda, takoj je dobil moje strokovno mnenje in od dveh je ena imela fake big ones. Pač, kaj morem... včasih me prime, da razbijam iluzije v moških glavah.
Equilibrium... not yet, not yet, not yet.

nenehna pozornost

Včeraj sem imela divji dan. Cel dan sem delala in poskušala rešiti težave, pol pa sem se vsedal v avto in skoraj povzročila nesrečo. V zadnjem trenutku pred ovinkom sem se zavedla, da moram zaviti na desno in sem to storila, ampak tako da so bremze zacvilile. Če bi bil kakšen avto za mano bi trčil v mene. Vseeno kdo bi bil kriv, varnostna razdalja in podobno... lahko bi se kdo poškodoval. Mimoidoči so se obračali, meni je bilo grozno, ker sem se zavedla kako je teža dneva vplivala na mojo pozornost. Izčrpana sem bila. Cel dan sem se spominjala bedarije na cesti in bila srečna, da se nič ni zgodilo. Danes pa me je razveselil mail od sodelavca, ki je odkril vzrok zakaj en izpis ne dela. Ta problem je edini ostal za danes in povrh vsega je rešen.
Ko se obrnem na včerajšnji dan... v službi delovni kaos, edino sem doma zadihala in se sprostila, čeprav sem rabila nekaj časa, da sem prišla k sebi. Bilo je lepo. Z ljubijem sva dokaj zgodaj šla v posteljo, tako da sem se zjutraj vstala ko je zvonil alarm. Vsaj nisem nepotrebno poležavala in podaljševala agonijo vstajanja. Današnji dan se je vsaj boljše začel.
Equilibrium... not yet, but soon.

kot zamorc

Kakšen dan! Cel dan samo delam, odpravljam napake in tuhtam kako rešiti SF zadeve. Neverjetno, kaj vse bo prišlo kot rezultat testiranja. Večina zadev se navezuje na testno bazo, ki ni v redu narejena. Kakorkoli, samo delam in moram priznati, da čas dosti hitreje mineva. Sploh nimam zadeve pod kontrolo in lahko samo upam na pomoč tistega od zgoraj. Dan je res fuj.
Equilibrium... not yet

začelo se je

Začelo se je uporabniško testiranje aplikacije oz. produkta projekta. Moram priznati, da me "kakat" tišči ko pomislim na najhujše variante. Vsaj trudim se biti optimistična, čeprav je težko glede na naravo ljudi. Vsi bi radi bili koristni in se potrudili, tako da pretiravajo. Zelo težko je njihove neutemeljene ambicije postaviti na realna tla. Čim več povejo se boljše počutijo, čeprav je večina njihovih opomb in pripomb absolutno sranje.
Naj bo, kar bo... tudi to bo enkrat mimo, tako kot vse mine.
Equilibrium... not yet

naenkrat

Nepričakovan objem,
naključen dotik,
topel nasmeh,
pobegla beseda.

Vse sem ujela,
nazaj ne dam,
čuvam, da me greje
... srečna sem.

ponedeljek

Še vedno čutim posledice ponočevanja iz sobote na nedeljo, čeprav sem skoraj celo nedeljo prespala. V službi sem malo manj kot dve uri in sploh mi ni jasno kako bom zdržala vseh osem. Malica v želodcu bo naredila svoje, tako da čez deset minut pričakujem spalno krizo. Oči me dobesedno bolijo in si lahko pomagam samo tako, da jih zaprem. Tega pa ne morem početi v službi. Sicer bi lahko rekla, da meditiram na temo reševanja tega in tega problema... to bi bila čista laž.
Ponedeljek je in mi že manjka vikend. Neprespana noč je naredila svoje in me čisto premaknila iz ritma. Če bi vsaj ponočevanje bilo zaradi fešte... potem bi bilo opravičljivo. Ha, ha.
V soboto sva z ljubijem pospravila klet. Ni vse narejeno, ampak je opravljena velika večina dela. To me je res razveselilo, ker sem pričakovala ure in ure dela... končala sva manj kot v eni uri. Bila sem res vesela oz. še vedno sem. Še vedno ne morem verjeti, da ni več kartonov v kleti. Psihično sem se pripravila na ure in ure dela, pol je vse bilo zelo hitro opravljeno. Sicer, trajalo bi dosti dlje, če bi sama delala. To bi bila šele veselica... celo uro bi hodila okoli nametanih kartonov kot mačka okoli vroče kaše in upala na idejo... kako se lotiti svega skupaj.

Tukaj vsi zehajo. Glih je sodelavec prišel v pisarno in je glasno zazehal. Ponedeljek je vedno dan ko ljudje prihajajo k sebi od vikenda. Smo v nekem ritmu, ki je različen od ritma za vikend, ponedeljek pa je meja. Že jutranja Praksa je bila bolj lena. Mišice v mečih sem imela trde, kot da je za mano telesno naporen dan. Komaj sem odmeditirala pol ure... spalo se mi je.

Opravljam majhna dela, izogibam se začeti tisto, kaj ima najvišjo prioriteto. Lena sem in to priznam, čeprav mi iskrenost nič ne pomaga... delo se ne bo samo naredilo. Rabila bi magično paličko.
Equilibrium... not yet (vsaj ne danes).

nič

Na tem svetu nič več ni,
nič ne obstaja.
Obstaja samo bolečina.
Nastavljam vrat,
naj pije kdo je žejen.
To je moje darilo.

Nora sem v besedah,
nora sem v dejanjih.
Kriva sem, ker obstajam.
Skrijte vse pred menoj,
ne zaupajte mi.
Moj ljubi vidi zlo v meni.

sporočilo

Danes sem dobila sporočilo: Vaše geslo za prijavo v sistem bo poteklo v -104 dneh.

nenehno boli

Ali je kdo izračunal ali nastavil enačbo za izračun koliko lahko človek prenese trpljenja in bolečine?! Kako močan moraš biti, da preneseš bolečino, ki ti jo zadaja nekdo zelo blizu?! Lahko sem poskusni zajec. :))))))))))
Equilibrium... not yet (danes se mi gladko j... za equilibrium)

včasih

Včasih pomislim, če bi imela sina bi rada da je ... Včasih me stisne, ker ne bom doživela od ljubljene osebe, da mi pove, da želi otroka z menoj. Pač, življenje je takšno kot je in si ni treba delati utvar. Ampak, včasih me stisne in se sprašujem, kam je šlo moje življenje.
Vse je tako kot mora biti, kot je. Veliko stvari ne bom doživela in najbrž je najbolje tako. Življenje je samo to, kar je in nič več.

sladoled

Res lepo dene, če kupiš škatlo sladoleda in jo razdeliš med kolege... še lepše je ko se tega še kdo drug spomni.
Pridružila se bom odkrivanju človeških zmogljivosti... koliko sladoledov lahko pojem brez, da bi šla bruhat. Črevesne peristatike pa se ne bom branila.
Equilibrium... not yet... not yet... not yet.

nadležno

Nadležne so pič..., ki govorijo v pomanjševalnicah. Odvratni so tipi, ki padajo na take. Fuj, bruham.

dobro jutro

Zanimivo je kako ene ljudi zanimajo besede, na dejanja ne dajo veliko. Meni in meni podobnim pa so dejanja najbolj važna, besede sicer imajo svojo težo, ampak dejanja pretehtajo.
Tudi je zanimivo kako eni ljudje nenehno igrajo vlogo žrtev. Niti malo nimajo samokritike, ampak so za vse drugi krivi. To me spominja na najstnike. Kakorkoli, ni moja stvar, da se obadam z glupostjo drugih in tudi takrat ko me poskušajo na vso silo stlačit v neke njihove vzorce. Eni so res bogi.
Equilibrium, not yet but very close.

My name is not Veronika.

kako odvrniti pozornost od bolečine

Nekaj za mojo ranjeno dušo... življenje je lepše ko me osvajajo moški. Zabavno je čutiti seksualno energijo, ki se je zbudila zaradi mene. Če koga moti, potem naj se obada z lastnim ljubosumjem. Ha, ha, ha.
Equilibrium... not yet. Ma kdo ga rabi!

Posvečeno fifici S.

Pesem posvečam vsem karmizmatičnim ženskam, ki svoje prijatelje tako rade imajo, da jih ne pustijo pri miru tudi takrat ko so ti v zvezi in nenehno vzdržujejo vezi s pošiljanjem sms-ov tudi ob nedeljah ko točno vedo, da so s partnericami. Ki so tako nebogljive, da tipi skačejo na vsak mig in jim nudijo pomoč bolj kot svojim partnericam. Ki najdejo take loleke, katerim se zdi lepo, da ljubljeni osebi skačejo po želodcu s svojimi prijateljicami oz. se jim zdi frajersko, da partnerica mora vse pogoltniti, oni pa sebi naredijo življenje lepše, ker jih prijateljica gleda kot tele v pisana vrata in jih hvali za vsako glupost, katero naredijo. Takšne ženske res vedo kako z moškimi. Ali morda se motim in to ni moški... morda je pes, ki rabi lastnika?! Definitivno pa je nekdo, ki nima mojega spoštovanja.

ko pomislim na te, ona je tu
ko se zbudim, ona je tu
ko nisva skupaj, si z njo

v mislih jo sovražim
v mislih jo trpinčim
v mislih jo ubijam

med nama je, nesramna in zapeljiva
je vse, kar jaz nisem ali ne znam biti
njej daješ sebe, njo braniš

moja notranjost se trga
želim, da umre.

krik

Kričim tvoje ime,
te vabim z odprtimi rokami...
pridi v moj objem.

Bolj kričim,
bolj te odganjam.
Ne terjaj me, da se obrnem.

majhno, ampak veliko

Nekdo od zgoraj skrbi za mojo dušo. Vedno ko me okoliščine žalostijo pride nekaj malega, kar mi da energijo za naprej.
V zgodnjih jutranjih urah me je presenetil zvok mobilnega... nokia v vsej svoji prepoznavnosti je zakričala "Sporočilo". Pred menoj se je odprla zelo lepa slikica sončnega vzhoda. Kako je lepo, kadar nekdo misli na mene. Slikica je s tem še lepša, moja duša pa pobožana. Lepo je dajati, ampak je lepo tudi sprejemati. Ujela sem sončni vzhod z okna in vrnila gesto. Živim za male stvari, ki mi dajo vedeti, da obstajam.
Equilibrium... not yet, ampak kmalu.

love

Ljubiti in biti ljubljen. Kako lepo je ko lahko zajameš zrak in občutiš ljubezen in hrepenenje do ljubljenega kljub kaosu, ki je okoli. Metuljčki v trebuhu in trepetanje samo ko pomislim na nj. Dajati je enako kot jemati... ma kako tega nisem vedela prej?!

ne vem zakaj se mi to mota po glavi

Traume iz otroštva so huda zadeva. Nastane veliko obrambnih mehanizmov, tako da je včasih potrebno dosti več časa, da se oseba najde, čeprav že dolgo je od tega kako je bila nadlegovana. Sloji zaščite, maske in vse ostalo so veliko breme. Vse to lahko razumem, ampak vseeno ni opravičila. Kolega mi je rekel in se s tem strinjam, da če je oseba nad štirideset, potem ni nobene stvari, ki bi lahko opravičila idiotsko obnašanje.
Hm, vse skupaj pusti en grenak priokus. Kako ravnati, delovati in podobno in pri tem se ne pustiti, da se nekdo izživlja?! Kako pokazati ranljivost brez nevarnosti, da te še bolj potlačijo? Poznam eno osebo pred katero se ne smem jokati ali pokazati ranljivost. Če se jočem je reakcija takšna, da me še bolj zatira in gazi, namesto da ravna tako kot vsako humano bitje in poda roko tistemu, ki je v stiski. Čeprav to počne nevede, vseeno ni opravičila.
Poznam še eno pisano osebo, katera namerno ali ne, izkorišča ljudsko slabost. Uživa, da nekoga tlači, da ljudje ne vedo kaj si misli, da je nekaj posebnega. Takšnega kretena je boleče gledati kako trpinči druge in pri tem misli, da je nekaj posebnega... na drugi strani pa kot pes laufa za tistimi, ki ga občudujejo oz. so se postavili nad njim in mu dajejo koščke. Bogi revež, celotno življenje se trudi, da dobi kanček pomembnosti. S takimi je lahko manipulirati in ponavadi se najde še bolj nizkotna oseba, katera to zna izkoristiti.
Učim se gledati dejanja, ne pa slepo verjeti v ideal, katerega sem si sama ustvarila. Res je težko, posebej ko boli ostati umirjen in ravnati umirjeno... gluposti drugega niso moje.
Equilibrium?... not yet.

slab poskus rime

evforično srečna
trepetam od presežka,
bežim od misli,
da nič večno ni.

logika peša,
razuma ni,
samo zavedanje,
da obvladam ne.

drvim naprej,
rušim vse,
vse dokler
evforična sreča je.

pricufukniti

SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika) je vrnil nič zadetkov za besedo pricufukniti. Google je tudi ponudil nič zadetkov, nekaj malega za različico pricufuknil. Kaj naj sklepam iz tega?!... Celo naj bi obstajala razlika med besedo pricufukniti in prištuliti. Pricufukniti se lahko pojasni kot elegantna različica besede prištuliti. Prištuliti je po SSKJ nekaj v stilu nepovabljen priti in je vedno v povezavi z neko koristjo. Kaj pa prisliniti?! Ali je sploh razlika med prištuliti, prisliniti oz. ali je prisliniti sinonim besedi pricufukniti?! Še malo pa se mi bo vrtelo od možnosti.
Sedaj pa sledi težja naloga in to je zapomniti si besedo in jo spraviti v življenje. Poskusila jo bom vključiti v službene maile... npr.: pricufuknila bi se vaši projektni skupini ali pricufuknila bi svoje skromno mnenje o zadevi... Ne bo enostavno, posebej ker nisem na čistem glede pomena in uporabe. Če bo kakšna reakcija, potem bom vedela ali sem res mimo z uporabo ali ne. Na napakah se uči, vsaj tako pravijo oz. se tolažijo tisti, katerim nič ne gre. Bom videla.
Equilibrium?! Morda imam napačno mnenje o skrajnji točki ravnotežja... ker se mi zdi, da pricufukniti ne sodi tja, tako da ... not yet, definitivno.

Hafis, Zapleši z menoj

Kolega mi je vrnil knjigo poezije Hafisa oz. Šems ed-Din Muhameda. Vedno me prevzame, čeprav samo pokukam v knjigo. Odprla sem knjigo in en sam pogled na pesem me izpolni z zadovoljstvom.

Virus sreče

Včeraj zvečer, ko sem zunaj
prepeval pod zvezdami, sem ujel virus sreče.
Neverjetno je nalezljiv -
zato me poljubi.

Odprem še enkrat in je tukaj pesem

Nenavaden čudež

O, čudovita bitja,
kakšen nenavaden čudež je to,
da se tako pogosto
ne smehljate?

okoli mene je pisano

Rada bi bila opazovalec ljudi brez, da bi imela opravka z njimi. Ljudske gluposti so me vedno zabavale, edino sem se naučila čez čas, da to niso moje gluposti. Naj je glupson to, kar je... ni treba na vse možne načine nekoga spreminjati, rajše se zabavam z opazovanjem. Kdo sem jaz, da spreminjam nekoga, čeprav bil konkretno glup.
Zabavno je gledati psa v človeški obliki ali sužnja. Vse bi dali, da jih nekdo poboža ali gleda v njih tako kot so oni navajeni gledati ljudi. Z njimi je lahko manipulirati in vedno se najde shit oseba, ki manipulira z revčki. Enako je z osebami, ki so imeli traume v otroštvu... nenehna želja, da se jim da pozornost. Navajeni jemati, dali ne bi ničesar.
Zanimivo je kako je lahko velika razlika med inteligenco, ki prinese uspešno reševanje ugank oz. IQ testov in notranjo inteligenco. Za opazovanje notranje inteligence je bitno opazovati dejanja. Takšna oseba bo opazila neke lastnosti pri drugi osebi, pri sebi se pa sploh ne bo niti spraševala ali slučajno ima to lastnost. Takšna oseba nima samokritike, za vse so krivi drugi... obnaša pa se kot žrtev. Pri besedah običajno imajo visoka moralna načela, pri dejanjih pa glih obratno. Rajše npr. jamrajo in krivijo druge kot pa da bi nekaj naredili... takrat pa ne bi bilo jamranja. Žalostno je gledati osebe, ki uživajo, da druge prikrajšajo. Radi imajo moč, vladanje nad drugimi, občutek višje vrednosti. Takšni osebi ni treba pokazati ranljivost, ker se takoj prelevijo v svojega vzornika oz. tistega, ki jih je takšne naredil. Zdi se mi, da notranja inteligenca in IQ sploh nista povezani, vsaj tako sklepam na osnovi posmatranega vzorca iz moje okolice.
Zadnjič sem se pogovarjala z osebo, ki se ima za tolerantno, miroljubno, duhovno razvito osebo. Ta oseba je moškega spola in velikokrat se pogovarja o nepravičnostih tega sveta, kar se tiče žensk. Če pa nekaj debatira z žensko osebo, potem veselo uporablja argument v smislu, da je sogovornica ženska in ni načina, da ona nekaj razloži moškemu. Zanimivo je biti duhoven in razvit samo ko ti odgovarja. Temu bi rekla praktična duhovnost.
Zdi se mi, da vseeno je neko ujemanja ljudi na tem svetu. Za vsakega se najde njegov par ali protiutež... Samo pogledam malo boljše in vidim, da tisti, ki mene izkoriščajo vedno imajo nekoga močnejšega za katerim tekajo na komando. Za nič mi ni treba skrbeti, vsak dobi kaj si zasluži... to pa osvobaja. Svet je preprosto lep. Še lepši je, če ljubiš ali si ljubljen.
Equilibrium... not yet.

slabo mi je

Želodec mi se obrača... Internet je poln idiotov, katere so starši v otroštvu brcali in sedaj so komaj prišli na svoj račun, da lahko nekoga drugega brcajo, ali da izražajo svojo potrebo, da nekomu nekaj serjejo. Ali svet potrebuje guruje?! Predpostavljam, da je ta potreba v sorazmerju s porastom ovceljudi. Ovceljudi so posebna vrsta ljudi, ki je v porastu zaradi naravne selekcije današnje družbe. Čim več vodljivih idiotov, ki čakajo, da jih nekdo usmerja oz. jim da vsaj malo pozornosti, katere niso bili nikoli deležni. Več ovceljudi - več gurujev, šamanov, vidcev in na splošno shitmakerov. Ljubi bog, pomagaj nam... ali pa vsaj meni, da je moj pogled usmerjen drugam, ne pa direktno v drek.

ponedeljek

Ne vem kaj mi je... spet sem prišla pravočasno v službo. Ob petih sem se vstala in šla domov od ljubija. Moj stil življenja ni za ljudi, vsaj ne za tiste, ki se imajo radi. Počila bom po sredini.
Po Praksi sem se oprhala in uredila za med ljudi. Zraven sem vzela vse časopise, katere sodoku in križanke nisem utegnila rešiti... dober uvod v delovni teden.
Dnevi za mano so bili srečni dnevi. Vse je v redu, dokler ne razmišljam o zadevah, katere so bodo kmalu morale razrešiti. Puščam, da vse gre svojim tokom, čeprav to puščanje je enako kot držanje za neko zadevo. Ni fora v nedelu, ampak v pravi odločitvi. Sem se že odločila, moja notranjost ve kaj si želi in koga ljubi.
V soboto sva z ljubijem bila v restavraciji z indijsko hrano. Z ljubijem lahko iz prve roke rečeva ali je podobno indijski kuhinji ali ne... Ne, nisva bila zadovoljna. Kot vedna sva tudi preveč naročila, tako da sem prvič v življenju vzela nekaj za zraven. Nan sem jedla še naslednji dan, čeprav je dišal po postani palačinki. Škoda, da v hladilniku ni bilo kakšne tekoče čokolade ali marmelada.
Najboljše se mi je zdela pojasnitev besede namaste, kar je namreč naziv restavracije. Napisali so, da namaste v prevodu pomeni indijski pozdrav. Vsaka čast za pojasnitev. Potemtakem je lahko prevod besede namaste npr.: odj... v primeru, da se tako počastijo Indijci pri srečanju. Vse je možno, posebej danes v našem pisanem svetu.
Če sem že pri čaščenju, me je na vse zgodaj en tip, kar lepo počastil s svojim pogledom teleta. V teh dnevih mučenja mi primitivna zadeva zelo lepo poboža duh in telo. Hvala nebesom za vse primitivneže, brez njih ne bi vedela, da obstajam. Na drugi strani se moram opravičiti vsem primitivnežem, da jih tako imenujem... upam, da bodo dojeli lepoto v pretiravanju, tako kot sem jaz ujela lepoto v namenu.
Nič ni tako kot se zdi... absolutno nič. Primer so vedno nasmejani, optimistični ljudje. Ponavadi se za tem skriva preračunljivost, skoraj vedno narejenost in laž. Enako kot z obarvanostjo. Vidna je tista barva, katera ni absorbirana.
Ej, pa niti štiri ure nisem v službi, meni se že blede od dolgčasa. Vse je tako brezveze, da mi ne preostane nič drugega, kot pa da službo vzamem takšno kot je. Nobenih utvar in pričakovanj. Služba je sranje, ki mi omogoča, da plačam stroške. Kruta realnost in padec na tla, vsaj kar se tiče upanja, da delo izpolnjuje.
Equilibrium?!... na lunin dan... not yet.

dež

Obožujem dež, posebej ko ga vsi sovražijo.

zgodnja

Po dolgem času sem prišla v službo eno uro prej kot ponavadi. Ne morem verjeti sama sebi, da se je to zgodilo. Včeraj in predvčerajšnjim sem imela dopust. Včeraj je bilo neplanirano, ker enostavno nisem mogla zbrati dovolj moči, da opravim jutranjo Prakso ob petih zjutraj in grem tako nenaspana v službo. Poklicala sem in si uredila še en dan dopusta. Končno sem se naspala.
Včeraj sva z ljubijem bila na koncertu Magnifica. Veliko playbacka, komadi podobni, malo je zmanjkalo glasu Magnificu... kakorkoli, ni bilo glih tako slabo, vseeno sem na nek način uživala. Odličen je bil ko je oponašal Kreslina. Tip ima smisel za humor. Smejala sem se tekstom in se spraševala ma kako mu je to padlo na pamet. Pač Magnifico.
Včeraj je bil lep dan, pa ne mislim na vremenske razmere. Enostavno, dan je bil lep. Tukaj nič več ni za dodati. Današnji se je tudi začel lepo. Srečna sem, čeprav se bojim to napisati oz. priznati... praznoverje, ni drugega opravičila.
Equilibrium?!... not yet z nasmeškom.

mir v nemiru

Ni večje radosti kot naredit nekaj za ljubljeno osebo... vsaj takšnim kot sem jaz to prinaša radost. Mir prinaša dojemanje, da bilo kam se obrneš lahko ubereš sadove.
Malo sem konfuzna danes. Zjutraj sem šla domov ob petih, začela z jutranjo Prakso in kmalu šla v posteljo. Poklicala sem v službo za dopust in se obrnila v postelji na drugo stran. Spanje brez sanj, samo da se naspim. Naporno življenje živim in vem, da moram nekaj urediti... tako ne bo šlo naprej, ker bom zbolela. Samo zavedanje, da bom nekaj naredila me dela umirjeno. Vem kaj si želim, po čem moje srce hrepeni, ampak tudi če tega ne bo... bom imela mir. Bilo kam se obrnem so sadovi za ubrat. Ne morem se spomniti od kod mi ta rek... res je brezvezen, ampak se mi sedaj mota po glavi... po moji dišeči glavi... imam sveže oprane lasje.
Equilibrium... not yet... kmalu.

čakanje

Kdo čaka, vedno čaka. Čakanje iz raznoraznih razlogov, tudi takšnih, ki so "plemeniti" je brezveze. Tisti, katerega se čaka se navadi in mu je samoumevno, da ga čakajo, tisti ki čaka, pa trpi in ne ve kako, da se reši čakanja. Si ponavljam ne čakaj, ukrepaj pa kaj bo bo, drugi del mene pa še vedno čaka in upa. Kako dolgo bom zdržala, moja notranjost se razpada?! Vse skupaj je shit.
Equilibrium... not yet.

torkovo jutro

Danes je polna Luna... vsaj enkrat, da to ugotovim preko koledarja, ne pa iz svojega počutja. Torek je, teden se je komaj začel... s sodelavci smo bili na vse zgodaj zunaj na kavi. Vsem se že blede od delovne vneme, če verjamete.
Vreme je muhasto, kar mi je všeč. Rada imam deževna poletja, samo da ni ubijalske vročine. Dež, sonce, toča, sneg, strele... vse mi je všeč. Vse različice vremena so samo vreme in nič drugega, razen ko sami ljudje naredimo težavo iz neizpolnjenih pričakovanj...
Equilibrium?!... zaenkrat mi je vseeno ali je yet ali not yet.

glasilo podjetja

V službi na mizi me je čakalo interno glasilo podjetja v katerem sem zaposlena. Recesija je, varčujejo skoraj na wc papirju, službeno glasilo pa še vedno prihaja odeto v kakovosten papir. Čeprav je glasilo na Intranetu, vseeno prihaja v fizični obliki. Vsebina, bog pomagaj. Križanka ali sudoku bi me pritegnila, ampak tega noter ni. Pregled finančnih poročil, kdo se je zaposlil, kdo pa se je rešil, potopisni prispevek vodilnih, ki so rit namakali na Tenerifih. Sistemizacija in mazanje oči zaposlenim, brez da bi odprto napisali, da s sistemizacijo pride znižanje plač. Floskule o projektnem delu in pomembnosti timskega dela, napisano od strani osebe, ki pojma nima o projektnem delu. Obvezno je noter poročilo o športnih dosežkih zaposlenih. Za piko na i je članek zdravilca... ne daj bože, da me ta zdravi.
Recesija je in bi lahko uporabili manj kakovosten papir... da si lahko vsaj rit obrišem.
Equilibrium... not yet.

upanje

Požgala bom mostove za seboj,
osvobodila se bom vezi.
Prosta bom čakanja
in lažnih upov.
Pridi za menoj, objemi me.
Naj naju noben most ne loči.
Pridi za menoj, še je čas,
komaj ogenj prižigam.

rada bi

Rada bi pela s teboj,
ti si tako resen.
Rada bi plesala s teboj,
ti si tako strog.
Rada bi slišala tvoj smeh
pomagaj mi, ne upam si.

???

Umrla bom predno se zgodi.
Equilibrium... not yet.

vsaj nekaj se je uredilo

Uspelo mi je nastaviti... rabila sem višjo verzijo QuickTime-a. Jupi, dela... vsaj malo veselja v mojem življenju.
Equilibrium... not yet, upam pa lahko.

k vragu

Danes vse gre narobe. Kolega mi je prinesel lekcije za učenje programskega jezika in mi ne gre nastaviti, da bi lahko pogledala filmčke. Klical me je ljubi in mi povedal, da mu je itak vseeno ali sem registrirala domeno ali ne. Nič drugega mi ni preostalo, kot da povem, da vem, da mu je vseeno. Kog vraga sploh sprašuje, če mu je vseeno.... da mi to pove. Ne, krivico delam ljubijo, ampak sem danes občutljiva in me vse prizadene. Všeč mi je ko pokliče, čeprav včasih res buta. Naj je takšen kot je.
Rada bi, da me nekdo objame. Objemite me imaginarni bralci.
Equilibrium... not yet.

kako malo je potrebno

spustim dlan na tvoj obraz
dotik svile tvojih las
o bog ustavi čas
naj sreča nikoli ne mine

zadetost

Zjutraj sem se zbudila še vedno zadeta malo pred osmo uro. Ljubija sem zbudila in me je zapeljal domov, on pa v službo. Seveda, ni bilo časa za jutranjo Prakso. Naredila sem samo dve vaji, oprhala se in uredila za službo. Zamudila sem kot v starih časih vsakdanjega zamujanja.
Zdaj sem še vedno v nekem nenavadnem stanju. Rahlo zadeta, telo ni utrujeno, ampak na neki meji med utrujenostjo in adrenalinskim nabojem.
Spominjam se včerajšnjega čaganja. Ljubi je bil zmenjen z enim kolegom, tako da smo vsi trije končali v gostilni. Pili smo zelo dobro penino. Po dolgem času sem pokadila cigareto. Bila sem zadeta od vina in tobaka. Polna energije sem celo poskusila teči, ampak mi ni uspevalo, ker sem čutila svoje telo... zadetost. Ko je končno nehalo deževati smo bili pred gostilno. Zoran Predin je pel, meni se je plesalo. Bila sem dobre volje, čeprav žalostna, zaradi nje, ki je nenehno med mano in ljubijem. Zelo dobra prijateljica, ki nenehno vzdržuje vez in skrbi, da je prisotna. Moj ljubi pa tako skrbi, da me to ne prizadene, da na skrivaj vzdržuje vez, na skrivaj piše sms-e kot da sem tako glupa, da ne vem s kom se dopisuje. Skoči na vsaki mig s prstom, mene pa boli... boli me tudi to, da se vedno vse obrne kot da imam težave... za vse sem sama kriva. Morala bi biti zadovoljna s tem, da sem v haremu... ena izmed mnogih. Morda bi se morala nekaj naučiti in to je tista lekcija, katero sem prešpricala v življenju... kako moškim dajati nenehno občutek, da so moški... da se nenehno podrejam, da sem sladka, zapeljiva, nedosegljiva, čutna in vse ostalo, kar si želijo... vse kar boli pa požreti in skriti to, da me boli. Idealna ženska... se smehlja, ne teži oz. je tiho in skrbi samo za svojo korist. Revček, bogi, res, seveda... to so besede, katere potrebuje idealna ženska. Ne daj bože, da ima mnenje.
Hotela sem plesati s kolegom. Začela sva plesati in se nisem prepustila... bila sem dominantna, kar on ni prenesel. Nisem mogla pojasniti, da se ne znam prepustiti takoj, ampak se prepustim samo tistim, katerim zaupam. Namesto, da mi govori kakšna sem, kar sama vem, bi ta čas lahko plesala in se zabavala. Celo sem mu povedala, da ko začuti, da vodim naj me samo malo bolj prime in bo ok... Ni mi uspelo, rajše sta mi oba govorila kakšna sem, kot pa da bi me sprejela takšno kot sem. Spet sem kriva... priznam, kriva sem, da obstajam, da sem to, kar sem.
Spomnila sem se službene zabave na kateri sem plesala s sodelavci. Čeprav so samo sodelavci, me sprejemajo takšno kot sem. Vsi so dojeli, da rada vodim ko plešem in še sama sem povedala, da imam težavo pri plesu... ni jih motilo, zabavali smo se in lepo imeli brez, da bi kdo komu kaj očital. Na koncu so me tako sprostili, da sem zaupala in se prepustila. Kaj naj sklepam iz vsega tega, in da ni boleče?! Kdo me ima rad?!
Napila sem se, cigareta po dolgem času me je dodatno zadela. Uživala sem kljub vsemu. Sama sem in se tega zavedam, postaja mi vse vseeno. Morda je nekje na tem svetu oseba, ki bi me sprejela takšno kot sem, brez da bi me menjala. Oseba, ki bi imela postavljene prioritete v glavi. Oseba, ki bi hotela biti z menoj, ki bi me pogrešala, kadar me ni. Nekdo, ki bi se z menoj veselil vsemu kaj pride v življenju... Nekdo, ki bi se zavedal svoje moškosti, brez da bi rabil dokazovanja preko neumesnih opazk, preko potrebe, da se ženske motajo okoli njega, brez potrebe, da bi bil "junak"... nekdo, ki krizo srednjih let prebrodi dostojanstveno. Rabim iskrenost, ne pa prikrivanja. Moj ljubljeni ne bo užival v moji zmedenosti, ampak v tem, da se srečna. Moj ljubljeni bo tisti, ki bo vreden mojega spoštovanja.
Equilibrium?.. not yet, ampak sem vse bližje in bližje.

premalo spanja

Včeraj sem bila zunaj neplanirano. Res mi je prav prišla družba, sedenje in čvekanje. Nisem bila zadeta, ampak rahlo okajena... glih prav. Zabavno mi je bilo vse, neodvisno od dogajanj sem uživala v samem bivanju. Pač mi je bilo fajn. Na koncu sem peljala, prespala pri ljubiju in ob petih zjutraj peš domov. Dež me je dobil na vse zgodaj, ampak me ni motilo. Dež je dež in se nima smisla razburjati, od par kapljic noben ni umrl. Še vedno nenaspana in v nekem spremenjenem stanju mi je uspelo opraviti jutranjo Prakso. Celo sem prišla pravočasno v službo. Vse to je uvod v današnje stanje. V službi sem in opazujem mejo. Ali me bo utrujenost premagala ali ne?!
Equilibrium... not yet, čeprav sem najbolj blizu.