ponedeljek, 25. januar 2010

tako kot vedno

Tipični ponedeljkov dan... razdražljiva, občutljiva in hitra v odločitvah. Samo grozim, da bom naredila nekaj, kar dejansko nikoli ne bom. Hvala bogu, da obstajajo ljudje, ki me poznajo... vedo, da dejanja držijo, jezikovna telovadba pa je samo telovadba.
Vikend je bil v znamenju hrane. Celo soboto in nedeljo sem prečepela pred televizijo s polnimi usti hrane. Nič drugega ni bilo za počet. Vseeno me je zeblo in še danes me zebe. Zima je pokazala svoje zobje.
Equilibrium... not yet.

petek, 22. januar 2010

sreča

Če pišem, da sem srečna... potem me predsodek preganja, da se bo kaj hudega zgodilo. Če upoštevam, da po dežju pride sonce, potem predsodek izgubi na vrednosti. Vzponi in padci, vzponi in padci, itn. Življenje teče ne glede ali dežuje ali je sončno.
Včeraj je bil dober dan, danes me še vedno drži včerajšnja vedrina. Naj traja, naj se zgodi.
Lepo je, drobtinice življenja me izpolnjujejo, ni težko začeti dan. Komaj čakam, da pridem domov.
Equilibrium... not yet

petek, 15. januar 2010

njemu

Sem druga ali prva?
Ne zanima me.

Sem zabavna ali tečna?
Ne zanima me.

Nič nočem vedeti.
Samo sem.

Njemu, ki me bo ljubil...
Bom vse.

vampirji

Kako naj se obranim od vampirja, ki mi kri sesa?
V službi veliko ljudi se okrašuje z delom drugih. Ena taka (od njih več) je zaposlena v firmi v kateri sem. Mene je sprašeala za mnenje o npr. nekem programu, pol pa je moje mnenje uporabila kot svoje. Pol je hotela biti zaslužna za moje delo in ga je na nek način ukradla... pač je bila prva pred šefom. Tukaj sem se obranila. Pol sem nekaj časa imela mir, ker je bila na porodniškem. Sedaj je nazaj in spet dela. Tokrat pa je razlika v tem, da sem povedala kaj si mislim. In seveda, dobim kilometrski mail v katerem omenja, da me je cenila, da prvič ne bo zahtevala opravičilo po mailu in da se lahko pogovorim z njenim direktorjem, ipd...
To pomeni, da moram dovolit, da me nekdo cuza in še pri tem se klanjat in bit vesela, da se mi to dogaja. Naj crknejo vsi takšni vampirji in naj se jim vrne to kaj počnejo. Če ne njim, potem njihovim potomcem.
Equilibrium... not yet

sreda, 13. januar 2010

še vedno 3D

3D očala so naročena.... edino bo treba čakat, da prispejo. Pol bo enostavno videti ali se da gledati doma 3D film ali ne. Vsaj nekaj za zabavo.
Drugače, frka, stres in euforičen smeh. Tako bi opisala zadnji mesec v službi. Nenehno telefonski klici, vprašanja in sesanje moje energije. To bo tudi minilo, tako kot vse mine.
Sredina tedna je, meni pa se zdi da bo kmalu vikend. Vse se je zmešalo in pomešalo. Živim v solati.
Equilibrium... not yet.

ponedeljek, 11. januar 2010

Avatar 3D

Res me moti ko potegnejo neko temo, ki je "in" in pol vsi malomeščani onanirajo. Takšna tema je tema filma Avatar. Površinsko obravnavanje tem kot je narava, človeški vpliv, energije, ipd... idealno, da malomeščani pridejo na račun s temo, ki je nekaj novega za njih. V pogovorih gredo tako daleč, da pozabijo da je SF film... citiram "članico Mense" iz moje službe: "To ni SF film, samo je narava prikazana malo drugače."
3D efekti pa so zabavni, čeprav efekti ne morejo narediti film, da mi je všeč... mora biti nekaj več. Platno bi lahko bilo večje za pravi užitek. Všeč mi je fora s podnapisi, čeprav je lahko naporno dve uri in štirideset minut s pogledom iskat podnapise.
Film je lep in samo to. Zelo lepa kombinacija efektov in domišljije. Samo za to je film vreden ogleda.
Zanima me ali bodo sedaj vse filme snemali na tak način oz. ali so trendi že postavljeni?! Če je tako, je treba nabaviti 3D očala za doma.
Equilibrium... not yet.

ponedeljek, 4. januar 2010

o nevednosti

29.12.2009 sem napisala nekaj, kar bi lahko rekli pesem. Nič posebnega ni, ampak bom vseeno pogumno prepisala pesem. Nevidni bralci so najboljša publika, nikoli niso razočarani.

Vse gre mimo mene,
obstala sem.

Vse boli znotraj mene,
ne premikam se.

Osluškujem, opazujem,
ne vem kako in kaj.

mimo je

Prazniki so mimo... hvala bogu. Ne maram jih nekaj posebej. Prazniki mi ne pomenijo veliko, čeprav se rada lepo imam. Rada bi enkrat z nekom čakagala.
To novo leto mi je prineslo eno novo videnje. Namreč, zanimivo mi je to, da nekdo čeprav se lepo ima ne more to priznati. Niti ne more priznati, da ni bil sam za silvestrovo... če si sam, potem se ljudem smiliš in si na beden način v centru pozornosti. To mi je bilo zanimivo. Zanimivo je, da so eni rajše sami, vse pokvarijo ali lažejo s kom živijo in kaj počnejo, samo zato, da pol lahko špilajo na eno in isto foro celotno življenje. Potreba po biti nekaj, da te drugi občudujejo oz. na bilo kakšen način, da si v centru pozornosti. O Bog, obvaruj me vseh posebnežev. Ni jim lahko, ker so vedno v precepu: ali se imeti lepo ali biti "cool" oz. na silo poseben.
Equilibrium... not yet.