pogovor za službo

Popolni kaos imam v glavi. Danes sem imela zmenek s pomembnežem v službi. Včeraj sem bila kot v nekakšnem vakuumu, danes tudi. Na sestanek sem šla s prazno glavo. Sploh ne vem kaj sem nakladala, ampak slišati je bilo strokovno oz. samozavestno.
V eter sem spustila idejo o službi, nekaj se bo zgodilo. V notranjosti pa čutim strah, dvom, navezanost na navade, ipd... vse to so gluposti, tega se dobro zavedam. Strah in dvom sta moja najhujša sovražnika.
Naj se zgodi kaj se bo zgodilo... nekatere stvari niso vedno od mene odvisne.
Equilibrium... not yet

Emma

In smo dočakali, da je zmagovalna pesem Emme pravi odraz Slovenije. Nič več strokovnega žirija, da lahko neuspeh na Evroviziji pripisujemo našim vrlim strokovnjakom. Glas ljudstva je povedal svoje.
V vsem tem je še najbolj smešno to, da obstajajo ljudje, katerih je sram, kateri so zgroženi nad glasbeno izbiro ljudstva. Ne razumem, kako se lahko nekdo sramuje realnosti. Predpostavljam, da sram pride iz zavedanja, da smo nekaj, kar dejansko nismo. Zavedanje, da se pretvarjamo. Slovenija je to, kar je. Ljudje imajo radi to, kar jim paše. Najslabše je prodajati se navzven kot nekaj, kar se nam zdi, da je ok. Biti lažen in se imeti za nekaj več... to delajo kmetavzarji, ne glede ali glasujejo za "petelin" glasbo ali so kontra. Vse je to isti šmoren.
Mali ljudje se morajo z nečim identificirati, potrditev iskati od zunaj. Malim ljudjem je zelo bistveno kaj si kdo misli, vse bi dali za svojo podobo. Če vse to upoštevam se samo lahko zahvalim univerzumu, da obstaja Emma, glas ljudstva, strokovni žiriji in vse ostalo, kar spremlja eno takšno "glamurozno" predstavitev... prava hrana za dogajanja gladne ljudi.
Equilibrium... not yet

idiotizem

Eto, kljub moralnim načelom, kljub kolegijalnosti, kljub vsemu... delam namesto sodelavca, ki si je umislil, da je šef. Če ga malo bolj pogledam, dejansko je to zelo nezadovoljen človek, ki se ni uveljavil doma, pol pa poskuša priti do neke potrditve v službi. Enostavno si je umislil, da je neka avtoriteta. Bogi revež.
En drugi sodelavec me je malo nasmejal, ker je rekel, da naj samo pogledam kakšna je njegova ženička, pol mi bo vse jasno. In res je... kdo bi si želel natepavat nenehno nezadovoljno ažbaho.
Equilibrium... not yet.

stres in prehlad

Po dolgem času sem zbolela oz. teče mi iz nosa. V petek sem bila pod stresom, v soboto sem se malo umirila, v nedeljo pa mi je cela notranjost trepetala. Včeraj pa je sluz navalila ven iz nosa. Stres, preveč kruha oz. pšeničnih izdelkov in moj imunski sistem je doživel padec. Nazadnje sem bila prehlajena en dan in od tega je več kot leto dni.
Telo odreagira ko ni upanja, da bom kaj ukrenila. Enostavno kolapsiram in to traja ponavadi en dan. Telo rabi čas, da se ščisti.
Rabim novo službo, ker v tej ne bo nikoli miru. Ne maram živeti v strahu, vsako zadevo požreti v sebe oz. potisniti nekam globoko... tako je tukaj. Čas je, da poskrbim za sebe.
Equilibrium... not yet

norost

Današnji dan je bil res nor. Malo je manjkalo, da razbijem telefon, ker sem stresla vso jezo in frustracije na telefon. Dobro, da je bil med mano in uporabniki, ker je razarajoča energija bila usmerjena dejansko na idiote, ki so bili na drugi strani žice.
Najhujše je ko nekaj ugotoviš in si narediš dodatno delo, samo da je nekomu drugemu lažje, pol pa ta oseba noče niti priznati, da si ji pomagal. To je dobra šola za naprej, nikoli več ne pomagam. Saj nisem Mati Tereza, pa niti uporabniki nimajo kugo, ampak jih tare malomeščanščina in na sploh idiotizem.
Eh, hvala bogu, da je umrl Prešeren... vsaj en dan fraj.
Equilibrium... not yet.

kmetavzarji

Uf, kako me razkurijo tipi, ki pričakujejo, da bom vesela vsega, kar njihov gobec sproducira? Pol ko ne odreagiram tako, da se jim zazdi, da bi me kar lahko... pol pa sem bolava in ne vem kaj vse.
S tem mi samo pokažejo s kakšnimi ženskami so odraščali in s kakšnimi imajo opravka. Fuj, kmetavzarji.
Na drugi strani pa so še slabši tisti, ki so molčeči in dajajo vtis dostojanstva. Pol pa pogledaš dejanja in vidiš, da je še slabši drek. Drek je drek ne glede ali je omotan v celofan ali ne.

V soboto je malo manjkalo, da napišem odo dolgočasju. Skoraj sem se fentala... vsaj nekaj bi se dogajalo.

Equilibrium... not yet.