Včeraj sem bila zunaj neplanirano. Res mi je prav prišla družba, sedenje in čvekanje. Nisem bila zadeta, ampak rahlo okajena... glih prav. Zabavno mi je bilo vse, neodvisno od dogajanj sem uživala v samem bivanju. Pač mi je bilo fajn. Na koncu sem peljala, prespala pri ljubiju in ob petih zjutraj peš domov. Dež me je dobil na vse zgodaj, ampak me ni motilo. Dež je dež in se nima smisla razburjati, od par kapljic noben ni umrl. Še vedno nenaspana in v nekem spremenjenem stanju mi je uspelo opraviti jutranjo Prakso. Celo sem prišla pravočasno v službo. Vse to je uvod v današnje stanje. V službi sem in opazujem mejo. Ali me bo utrujenost premagala ali ne?!
Equilibrium... not yet, čeprav sem najbolj blizu.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar