Nekdo od zgoraj skrbi za mojo dušo. Vedno ko me okoliščine žalostijo pride nekaj malega, kar mi da energijo za naprej.
V zgodnjih jutranjih urah me je presenetil zvok mobilnega... nokia v vsej svoji prepoznavnosti je zakričala "Sporočilo". Pred menoj se je odprla zelo lepa slikica sončnega vzhoda. Kako je lepo, kadar nekdo misli na mene. Slikica je s tem še lepša, moja duša pa pobožana. Lepo je dajati, ampak je lepo tudi sprejemati. Ujela sem sončni vzhod z okna in vrnila gesto. Živim za male stvari, ki mi dajo vedeti, da obstajam.
Equilibrium... not yet, ampak kmalu.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar