Kdo čaka, vedno čaka. Čakanje iz raznoraznih razlogov, tudi takšnih, ki so "plemeniti" je brezveze. Tisti, katerega se čaka se navadi in mu je samoumevno, da ga čakajo, tisti ki čaka, pa trpi in ne ve kako, da se reši čakanja. Si ponavljam ne čakaj, ukrepaj pa kaj bo bo, drugi del mene pa še vedno čaka in upa. Kako dolgo bom zdržala, moja notranjost se razpada?! Vse skupaj je shit.
Equilibrium... not yet.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar