Včeraj sem imela divji dan. Cel dan sem delala in poskušala rešiti težave, pol pa sem se vsedal v avto in skoraj povzročila nesrečo. V zadnjem trenutku pred ovinkom sem se zavedla, da moram zaviti na desno in sem to storila, ampak tako da so bremze zacvilile. Če bi bil kakšen avto za mano bi trčil v mene. Vseeno kdo bi bil kriv, varnostna razdalja in podobno... lahko bi se kdo poškodoval. Mimoidoči so se obračali, meni je bilo grozno, ker sem se zavedla kako je teža dneva vplivala na mojo pozornost. Izčrpana sem bila. Cel dan sem se spominjala bedarije na cesti in bila srečna, da se nič ni zgodilo. Danes pa me je razveselil mail od sodelavca, ki je odkril vzrok zakaj en izpis ne dela. Ta problem je edini ostal za danes in povrh vsega je rešen.
Ko se obrnem na včerajšnji dan... v službi delovni kaos, edino sem doma zadihala in se sprostila, čeprav sem rabila nekaj časa, da sem prišla k sebi. Bilo je lepo. Z ljubijem sva dokaj zgodaj šla v posteljo, tako da sem se zjutraj vstala ko je zvonil alarm. Vsaj nisem nepotrebno poležavala in podaljševala agonijo vstajanja. Današnji dan se je vsaj boljše začel.
Equilibrium... not yet, but soon.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar